UREDNIKOVA BESEDA
V prilogi Znanost časnika Delo
, z 29.07.1998 sta objavljena dva sestavka, ki sta značilna za dilemo slovenske raziskovalne politike, ki se napaja iz proračuna. Je naloga te politike, da podpira znanost ali pa je prva naloga, da podpira nastajanje in presajanje uporabnega znanja za tako politiko, pledira V.M. Kevorkijan. Nasprotno je mogoče iz sestavka P. Glaviča razumeti, da je v Sloveniji premalo kakovostne znanosti, ker bibliometrijski kazalci kažejo, da Slovenija zaostaja za mnogimi, predvsem mnogo bogatejšimi državami po številu člankov na milion prebivalcev. Pri analizi se P. Glavič naslanja na podatke iz ISI, ki je po uredniku precej nejasnih kriterijih uvrstil v seznam citiranja majhen del revij, večinoma tiste, ki se objavljajo v angleščini. Pozablja, da bi bilo nemara koristno, če bi v svoj pregled uvrstil še kaj, kar izhaja v slovenščini in tako dobil številko, ki bolje predstavlja dejansko stanje, vsaj v Sloveniji, kot ISI podatek.V prilogi Znanost časnika Delo s 24.
06.1998, zvemo, da Irska vlaga preko proračuna v letu 1998 72 mio DEM in vsaj tako je razumeti zapisano, zelo malo od tega denarja je namenjeno za temeljne raziskave, torej za znanost. Pa še to kar vlaga v temeljne raziskave mora biti povezano v uporabno raziskavo in industrijski razvoj. Slovenija je v letu 1998 namenila iz proračuna za »znanost« nad 200 milionov DEM, torej trikrat več kot Irska. Pa nas vendar Irska gladko poseka po podatkih P. Glaviča s 547 članki na milion prebivalcev v letu 1995 v primerjavi s 321 članki za Slovenijo, ki ima po podatkih MZT, relativno celo približno enako raziskovalcev, kot marsikatera bolj razvita država. Ali je v Sloveniji kaj narobe, če seveda držijo podatki iz bibliometrijske analize in porabi denarja iz proračuna v Sloveniji in na Irskem? Ali pa mogoče drži preprosta razlaga, da vrhunsko aplikativno in razvojno raziskovanje odpira tudi temeljne probleme, za katere je v mednarodni znanstveni in strokovni javnosti več posluha kot za rezultate svobodnih temeljnih raziskav. Koristno bi bilo, če bi nam kdo, ki spremlja mednarodno bibliometrijo, vsaj za področje tehničnih in naravoslovnih ved, enkrat povedal, koliko je v državah, ki so na vrhu seznama objav na milion državljanov, svobodnih in koliko usmerjenih temeljnih raziskav po zgledu Irske in še kakšne druge primerljive države.
Glavni in odgovorni urednik
Prof.dr. Franc Vodopivec