Beseda glavnega urednika
Kdaj in kako preobrat v raziskovalni politiki
Sporočila iz razvitih držav EU odkrivajo, da se tam vse bolj kritično gleda na davčna sredstva namenjena za finansiranje raziskovanja in razvoja (RR) v javnem sektorju. Vse bolj je prisotno mnenje, da države EU zaostajajo predvsem zato, ker so po tradiciji cilji RR politike javnega sektorja premalo stvarni. Premalo javna RR srenja daje rezultatov, ki bi omogočali nastanek novih tržno uspešnih tehnologij in proizvodov ter nastanek novih in rast propulzivnih podjetij in bi se zato povečala
zaposlenost. V Slovebniji so razmere na tem področju še bolj kritične, v poročilu o stanju tehnologije v državah v tranziciji za urad DGX4 v Bruslju je zapisana med državami, v katerih se je proračunsko finansiranje aplikativnega raziskovanja močno zmanjšalo in se je povečal delež temeljnih raziskav.Ekonomska kriza in tržne razmere so prisilile industrijska podjetja v prestrukturiranje in v novo pravno trženje ž
elja, možnosti in prioritet. Zelo malo se je vsebinsko spremenilo v javni RR sferi, ostala je navznoter neuravnotežena s hipertrofično razvitimi posamičnimi temeljnimi skupinami, mnoge aplikativne skupine pa so enostavno ugasnile.Uradna politika načrtuje, da bo stanje spremenila tako, da bo naraščanje deleža za javno finansiranje RR v državnem prorač
unu usmerjalo v podporo aplikativnemu raziskovanju.Slovenski statistični urad je sporočil, da je dosegel GDP v Sloveniji v letu 1997 2907 mrd SIT. Iz državnega proračuna se bo v letu 1998 porabilo za podporo vseh segmentov RR dejavnosti okoli 23 mrd SIT, ali 0.79 % GDP iz leta 1997. V reviji Raziskovalec iz oktobra 1998 najdemo podatke, da je delež za javno podporo RR od 0.12 % na Irskem do 0.49 % GDP na Norveškem. Vse razvite države EU namenjajo za javno podporo RR nad 0.35 % GDP, manj razvite in Italij
a pa do 0.27 % GDP.Slovenija torej po deležu GDP za javno financiranje RR presega države EU, zato seveda ni pričakovati, da bo ta delež še pomembno zrastel. Pač pa Slovenija močno zaostaja za EU državami v višini sredstev, ki jih v RR vlagajo gospodarske organizacije. Teh sredstev ne bo mogoče pomembno povečati brez učinkovite vspodbude iz javnih sredstev. In prav to, vspodbujanje vlaganj gospodarskih organizacij v RR, bi moralo biti zelo pomembna, če ne že najbolj pomembna naloga javnih sredstev za RR. Ta
ka politika je sicer zapisana kot razvojna politika v proračunskem memorandumu, ni pa uresničena v razdelitvi sredstev resornega ministra.
Glavni in odgovorni urednik
Prof.dr. Franc Vodopivec